junak jezdi v daljavo v boj za svoje ljudi,

mala deklica alostno poje pesem v pozdrav,

saj ne ve, kdaj mu spet pade v objem

in ne ve, ali sploh e v tem ivljenju.



O, le glej mladi bojevnik, razum naj vodi pogum.

Mlaj je poslednja lu pred viharjem kopij in ostrih sekir.

V zraku lebdijo imena za plen, slii se prvi nemir.



Humbundarularieo

Humbundalarieo



Junak se je ulagel na zemljo polno krvi,

Sama deklica s sklonjeno glavo

Nosi cvetove v spomim.

Skrivljeno jeklo poiva na tleh,

Konec je vsega in konec vseh.



Humbundarumlarieo

Humbundalarieo...