Pon'deljek je en grozen dan,

z njim zane se teden dni garanja.

Takrat, ko sem najbolj zaspan,

dolnost v slubo me priganja.

Jaz sem utrujen, e bi spal.

Le pet minut e pa bom vstal.

Jaz sem utrujen, e bi spal.

Le pet minut e pa bom vstal.



Ko zjutraj ura zazvoni,

jaz glavo pod odejo skrivam.

Ko vsa druina mi tei,

stokam in jih stran odrivam.

Jaz sem utrujen, e bi spal.

Le pet minut e pa bom vstal.

Jaz sem utrujen, e bi spal.

Le pet minut e pa bom vstal.



e od nekdaj spremlja me

vsako jutro to trpljenje.

In jaz spraujem se: "Ljudje,

je sploh vredno 'vet takno ivljenje?"

Jaz sem utrujen, e bi spal.

Le pet minut e pa bom vstal.

Jaz sem utrujen, e bi spal.

Le pet minut e pa bom vstal.



e penzijo sploh doivi,

ne misli, da spal bo bajno.

Takrat z navade se zbudi

in ponavlja staro lajno:

Jaz sem utrujen, e bi spal.

Le pet minut e pa bom vstal.

Jaz sem utrujen, e bi spal.

Le pet minut e pa bom vstal.



Ko zadnji v postli bom leal

in smrt me tresla bo za ramo,

"Sam mal poakaj," bom dejal.

"Le pet minut pa grem v jamo."

Jaz sem utrujen, e bi spal.

Le pet minut e pa bom vstal.

Jaz sem utrujen, e bi spal.

Le pet minut e pa bom vstal.