Ko ena kaken dan po svoje gre drugam,

kar pae mi, da zase asa mal imam,

vendar priznam, da takrat prav ni ne samevam.

To ne pomeni, da pri meni je e kdo,

doma sem isto sam, spodobi se, da je tako.

Le s spomini obdan mal brkljam

in preteklost pogrevam.

Ko prebiram pisma, ki prejel sem jih neko,

najve od mame, ki v skrbeh je zame,

ker sem moral pro,

pa od prijatlov, nekaj pisem od deklet,

ki zdaj so dame srednjih let.



Mladost pozdravlje me s pa-pa,

pa sploh ne vem kdaj je odla,

je pa tako, ne more n' za to,

da slej ko prej odide.

Tudi jaz ji vzklikam le pa-pa,

lepo, da si z menoj bila,

po svoje pa lepo je tudi to,

kar za tabo pride.



Ko ena kaken dan po svoje nekam gre,

kar pae mi, tud ona to e dobro ve,

zato v ali ree: