Na vasi je ivela, olat se ni smela,

oe je odloil, da kmetica bo.

Je delala vsak dan od jutra do veera,

sedemnajst ji let je le bilo.

Vekrat zrla je z goric v smeri mesta,

tja odla je vsa mladina iz vasi.

Tudi njo vabila je v daljavi cesta,

verjela je, da v mestu lepe se ivi.

Meana je spoznala, sploh ga ni ljubila,

a je dovolila, da si jo je vzel,

ker ji je obljubljal, ko jo je poljubljal:

"e pride k meni v mesto, zate bom skrbel."



Bila, bila bi frajlica,

po mestu bi pancirala,

poznala bi te Sobota,

bila, bila bi frajlica.



Bila, bila bi frajlica,

po mestu bi pancirala,

poznala bi te Sobota,

bila, bila bi frajlica.



Ni ni premiljevala, k njemu je zbeala,

jo z oblekami, z nakitom je prekril.

Ljudem se je kazala, res bila je zala,

a e kmalu se mean je spremenil.

Pijan jo je pretepal, v sobo jo zaklepal,

je krial na njo, kako je vse drago.

Ko se je zlomila in mu pritrdila,

zael prodajat mokim njeno je telo.

Kmalu je postala znana med meani

kot dekle kdo ve od kod, ki rada da.

Obdajali so jo obrazi nasmejani,

za hrbtom pa so rekli: "Frajla Soboka."



Sedaj si prava frajlica,

po mestno si obleena,

pozna te cela Sobota,

sedaj si prava frajlica.



Sedaj si prava frajlica,

po mestno si obleena,

pozna te cela Sobota,

sedaj si prava frajlica.



Iz gostiln v sobo in nazaj v gostilne,

to postala je za njo edina pot.

Mirno je leala, v mislih stran beala,

ko po njej se valjal je bogat gospod.

ez kakno leto se je udno spremenila,

se nihe ji ve pribliati ni smel.

Posedala je sama, v Zvezdi vinjak pila

in nato deeven jo veer je vzel.

Nali so jo mrtvo ribii ob Muri,

voda ji povsem izprala je obraz.

Vendar so vedeli to Soboka je frajla,

so spoznali jo po dolgi kiti las.



Poivaj v miru frajlica,

deklica zala Prekmurska,

spoznala mnogo si gorja,

poivaj v miru frajlica.



Poivaj v miru frajlica,

deklica zala Prekmurska,

spoznala mnogo si gorja,

poivaj v miru frajlica.



Poivaj v miru frajlica.